16. NAVADNA NEDELJA

Tema o gostoljubju izstopa v berilu in evangeliju. Imeti goste pri hiši in kaj vse je potrebno okoli tega je izkušnja pri vsaki hiši. Imamo različne izkušnje in pripetljaje okrog tega. Božja beseda nas spominja, da Bog ni oddaljen ampak prihaja k nam v običajnih dogodkih življenja, tudi preko gostov, ki jih sprejemamo.

Tiste dni se je Gospod prikazal Abrahamu pri Mamrijevih hrastih. Ta stavek nas uvede v celoten odlomek, ki pa ne govori o Gospodu temveč o treh možeh, obiskovalcih. ''Gost v hiši, Bog v hiši,'' pravi pregovor in podobno odlomek Božje besede pove, da je Gospod obiskal Abrahama po teh popotnikih. Rečeno je, da je bilo ob dnevni vročini. Puščavski očetje, učitelji duhovnega življenja povedo, da človeka  po nekem času prizadevanja napade ''opoldanski demon''. To je demon naveličanosti, utrujenosti, rutine. Po kosilu se človeku ne da več. Nekam je dremoten. Pride čas, ko se stvari v življenju umirijo. Nekam se uspava. Lahko bi se zgodilo, da bi Abraham dremal in skrivnostnih obiskovalcev po katerih ga je obiskal sam Bog, ne bi niti opazil. Trije možje so po nauku cerkvenih očetov prispodoba za Sveto Trojico, ki je s tem dogodkom že v stari zavezi nakazana. Tako pravijo.

Abraham je res zgled vere, pozornosti do Boga tudi v tem, da se ni uspaval, ampak je kljub opoldnaski vročini takoj skočil pokonci in jim stekel naproti. Povsem se je zavzel zanje: se jim poklonil do tal, povabil k sebi, ponudil vodo, da se umijejo, spočijejo. Ponudi jim, da jim bo ta čas prinesel kos kruha, ampak potem jim pripravi cel banket! Izjemno se je zavzel zanje z vsem kar je imel in vse je vključil v gostoljubje tem tujcem.

*Si zamislite koliko časa so ti gostje ostali pri Abrahamu, če je šel hlapec šele klat tele, žena Sara je šele zamesila tri kolače?

Nepričakovano plačilo za izjemno gostoljubje je pa tudi izjemno. Začne se z vprašanjem: Kje je tvoja žena Sara? Očitno je, da niti ni prišla zraven pri vsem kar je Abraham storil za goste? To lahko razumemo kot nomadske navade tistega časa. Abraham pove, da je žena v šotoru. In sliši obljubo: tvoja žena Sara bo imela sina. Abrahamovo gostoljubje je bilo rodovitno! Ni podlegel opoldanskemu demonu utrujenosti, naveličanosti, morda tudi razočaranja, ker do takrat s Saro nista mogla imeti otrok. Abraham je zgled žive vere in budnosti do Boga. Naredi vse kar more in še naprej veruje, zaupa Bogu. Bog mu vero tudi bogato poplača. Ne le, da po tem gostoljubju dobi sina, temveč postane celo oče celega naroda. Iz njega izhaja vse izvoljeno ljudstvo, po veri pa smo njegovi potomci tudi vsi, ki verujemo v enega Boga. Vse to ima svoj začetek prav dejanju gostoljubja sredi vročega dne, ko Abraham ni obrnil pogleda stran, temveč sprejel skrivnostne goste in z njimi Boga samega!

V berilu se žena Sara sramežljivo skriva v šotoru, medtem ko sta v evangeliju ženski glavni. Marta in Marija sta glavni Jezusovi gostiteljici. Evangelist Luka rad piše o ženah, ženskah. Veliko bolj kot drugi evangelisti.

Današnji odlomek je neposredno nadaljevanje evangelija prejšnje nedelje, kjer je bilo vprašanje o največjih zapovedih, v zvezi z vprašanjem, kdo je moj bližnji pa je Jezus povedal priliko o Usmiljenem Samarijanu. Današnji odlomek pa morda bolj govori o ljubezni do Boga. Bog sam je bil v Martini in Marijini hiši. Bog sam je tudi gost v naših domovih. Morda imamo veliko opravkov kot jih je imela Marta: Skrbi in vznemirja te veliko stvari. Življenje je zapleteno in imamo veliko skrbi, veliko opravkov. Morda si nekatere reči sami naložimo, zapletemo, da je vse skupaj še težje. Včasih je res preveč teže na enem članu družine, drugi pa premalo pomagajo kot se je pritožila Marta: Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila samo streči? Odlomek ne govori predvsem o razdelitvi del v hiši, kar je gotovo tudi prav in potrebno. Marija je sedela pri Jezusovih nogah in ga poslušala. Tako tudi mi potrebujemo čas za razmislek, molitev, čas drug za drugega, da nas mnoge skrbi in opravki ne bi posrkali vase in nam odvzeli ves čas. Boljši del je skrb za Boga in za bližnjega, potem pa bo tudi opravke lažje organizirati in opraviti. Vsega dela ne bomo nikoli opravili. Ljubezen do Boga ima prvo mesto in do bližnjega takoj potem.

V vsakem od nas sta potrebni tako Marta kot Marija in ni lahko iskati ravnotežja med njima. Poslušanje Boga ima prvo mesto, potem šele strežba istemu Bogu v ljudeh. Svetopisemski odlomki dopolnjujejo drug drugega. Zadnjič smo poslušali o usmiljenem Samarijanu kot o zgledu ljubezni do bližnjega. Današnji odlomek pove, da je izvir za takšno ravnanje v molitvi, v poslušanju Boga, v sedenju ob njegovih nogah. To je tisti boljši del, ki ga je Marija izbrala, in ta nas potem vodi, da ne bomo hodili mimo ljudi kot ni šel Usmiljeni Samarijan.