16. NAVADNA NEDELJA
Evangeljski odlomek je je vsebinsko nadaljevanje prejšnje nedelje, ko je Jezus poslal učence po dva in dva. Danes smo brali o tem, da so se vrnili in Jezusu pripovedovali, kar so doživeli. Jezus jih povabi, naj gredo sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijejo. Odlomek se ujema s poletnim časom, ko si mnogi vzamejo nekaj dopusta, oddiha.
Kot so se Jezusovi učenci vrnili k njemu, tako se mi zbiramo v nedeljo v Lemontu. Tu Jezusu, pa tudi drug drugemu pripovedujemo kar smo doživeli čez teden. Tretja zapoved pravi ''Posvečuj Gospodov dan'' in ta se ujema z Jezusovim vabilom učencem, naj gredo sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijejo. Veliko naših faranov je starejših in v tem obdobju imajo navadno ljudje več časa za molitev, premišljevanje, tišino. Upam in želim, da čas namenjajo tudi temu. Pojdite sami zase v samoten kraj je naročilo Jezusovim učencem, potrebno in koristno pa je vsakemu človeku. Med drugim zato, da slišimo odmev srca in slišimo odmev Boga v naših srcih. Bog se ne bo s komolci prerinil naprej, če živimo v hrupu in nas zaposljujejo mnoge reči.
Ko se je Jezus z učenci izkrcal na drugi strani jezera, kjer naj bi imeli nekaj tišine, jih je tam že pričakovala velika množica ljudi. V tem se lahko spomnimo vseh tistih, ki so preobloženi z delom in skrbmi in si ne morejo vzeti prostega časa. Nekateri so preobremenjeni, stalno pod stresom. Včasih k temu pripomore način življenja, ki je hiter in zahteven. Včasih ljudje tudi sami pripomorejo k preveč stresnemu življenju, ker so se takega načina življenja navadili in jim nekaj manjka, če niso ''preveč'' zaposleni. Včasih je kriv pohlep, želja po še več, da si ne dajo miru in nimajo počitka. Če kdo nima nikdar dovolj, se mu lahko zgodi, da nima časa ne za Boga in ne za ljudi okrog sebe.
Zanimivo je, da v evangeljskem odlomku Jezus sam nagovori množico ljudi. Potrebno je prepustiti Bogu, da naredi, česar sami ne zmoremo. Niso apostoli tisti, ki gredo ljudem naproti, čeprav so skupaj z Jezusom. Človek mora sprejeti svoje meje in priznati, da potrebuje počitek.
Nekaj lahko tudi sami pripomoremo k temu, da nekateri med nami ne bi bili preobremenjeni. V družinah, včasih tudi v naši skupnosti nekateri delajo preveč, drugi pa premalo priskočijo na pomoč, da bi se delo bolj razdelilo in bi tudi preobremenjeni lahko imeli več počitka. Tu in tam tudi kdo misli, da mora vse sam naredit, in je zato preobremenjen, premalo pa gleda na to, da bi k delu uvajal še druge.
Iz evangeljskega odlomka si lahko vzamemo k srcu vzorec: tako kot učenci Jezusu mu tudi mi pripovedujmo v molitvi kar doživljamo pri svojem delu, v življenju, z ljudmi okrog nas. Sprejmimo Jezusovo vabilo učencem, naj gremo sami zase na samoten kraj in si nekoliko odpočijemo, kadar to potrebujemo. Nihče ne more storiti vsega. Jezus je pomagal utrujenim učencem. Bodimo pozorni na bližnje, če so preobremenjeni, da jim odvzamemo nekaj bremena, če je to v naši moči.
Comments